Bile so velike oči. Bile so temne, a so žarele. Kadar so se usta smehljala so se očke smejale z njimi. Krasile so radoveden pogled in zdelo se je, da te bodo zdaj zdaj ljubeče posrkale vase. Včasih so jih napolnile solze in ozirale so se za svojo materjo. Ona je znala te solze posušiti. Skrile so se v njeno toplo dlan in čakale, da bridkost mine. Bile so velike oči. Bile so temne, a so žarele. Včasih so nemo zrle v daljavo in si tiho želele videti čisto vse kar skriva ta širni svet. Iz njih je sijala preprostost in otroško veselje. Požgečkalo jih je sonce, zazibal jih je spanec, oči so se zaprle. A tudi, če si občudoval te speče oči, si vedel, da čuvajo nekaj veličastnega. Bile so edinstvene. Bile so velike oči. Bile so temne, a so žarele. Včasih so te oči zrle mene. Tako močne in jasne so bile, da bi lahko od njih lepote kar zamižala … Bile so iskrive! In če besedi samo dve črki zamenjaš, te velike temne oči postanejo iskrene.  Oči so bile res temne … pa vendar so žarele.

Humanitarno- medicinska odprava Kenija 2012, vasica Majiwa

  • Share/Bookmark

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !