»Resnični prijatelj je nekdo, ki prihaja, ko ostali odhajajo.«

»Pravi prijatelj je tisti, ki bo videl bolečino v tvojih očeh med tem, ko bodo ostali verjeli lažnemu nasmehu.«

»Prijatelji so, kot zvezde …  čeprav jih ne vidiš veš, da so.«

Še veliko takšnih misli bi lahko naštela. Na prvi pogled jih obsodim za »pocukrane.« Potem pa malo pomislim in ugotovim, da je v njih ena sama resnica. Tisti nekdo, ki jo je zapisal, jo je gotovo našel v svojem srcu kjer jo je zapečatila izkušnja pristnega prijateljstva. Prijatelji bodo na nek način vedno bolj ljubljeni, kot so od nas ljubljeni naši starši, sodelavci ali sošolci… Zakaj? Prijatelji so ljudje, ki smo si jih izbrali sami.

Takoj za  tem pomislim na svoje prijatelje … In … In ob njih ne najdem besed. Verjetno bi celo življenje pesnila verz, ki bi jih lahko zadovoljivo in v polnosti opisal.

Moji prijatelji so čudoviti. V dnevih solza so moja najbolj oprijemljiva dlan. V trenutkih neodločnosti so moj smerokaz, ki se ne jezi, če ga naposled le obrnem po svoje. Moji prijatelji so odlični sodelavci, ko je čas za neumnosti in male drzne podvige. Pazijo name tudi takrat, ko izrečejo: »Aly, tole pa ne bo v redu …« So prvi, ki spoznajo moje metuljčke in me pospremijo v pomlad. Moji prijatelji so, kot polnilec, ki  napolni še preden se mi izpiše »low low low …« Moji prijatelji imajo dobra ušesa, topel objem in ogromno srce. So zakladnica potrpljenja in razumevanja. Moji prijatelji so zares čudoviti! Moji prijatelji so preprosto moji!

Verjetno je Bog vedel, da vsega pa le ne bo zmogel sam, zato je ustvaril prijateljstvo! :)

  • Share/Bookmark

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !